Pogosta vprašanja.

Kaj so UVB žarki?
Žarki, ki omogočajo porjavelost. UVB žarki imajo krajšo valovno dolžino in prodrejo le do zgornjih plasti kože. V primeru manjše izpostavljenosti povzročajo porjavelost, v primeru prevelike izpostavljenosti pa povzročajo opekline. Sodobna zaščitna sredstva zato vsebujejo UV filtre tako za žarke A kot B.

Kaj so UVA žarki?
Žarki, ki prodirajo globoko v kožo. UVA žarki so žarki z največjo valovno dolžino. Prodirajo v najgloblje plasti kože, kjer se kopičijo vse življenje. Povzročajo preobčutljivost, gube, staranje z njihovim delovanjem povezujejo nastajanje kožnega raka. Zaradi škodljivosti teh žarkov, pred katerimi je priporočljiva stalna zaščita, tudi dnevne kreme za obraz in podobni izdelki vsebujejo UV filtre.

Ali lahko preprečim nastajanje gub na obrazu zaradi sonca?
Da. Številne gubice so posledica delovanja UV žarkov. Še posebej za obraz primerne kreme z E vitaminom in tako imenovanim b glucanom, ki je naravni izvleček žitaric, skupaj z visoko stopnjo zaščite varujejo kožo pred nastankom gub in z izboljšano antioksidantno obrambo celic varujejo pred prezgodnjim staranjem kože.

Kdaj in zakaj v solarij?
Sonce je simbol življenja in energije. Na žalost nam ni vedno na razpolago, še več – večino leta smo prikrajšani za blagodejne vplive sonca na naše telo. Sončenje v solariju nam zato koristi tako v zimskem kot tudi poletnem času. Pozimi nas napolni z energijo, na koži pa sproži nastajanje pigmenta. Spomladi ali poleti se lahko s sončenjem pripravimo na sončenje na morju ali kakšne druge aktivnosti na prostem. Že rahlo porjavelo kožo bomo lahko dalj časa uživali na naravnem soncu.
Se lahko isti dan sončim v solariju in na naravnem soncu?
Temu se je treba po možnosti izogibati, da dnevna doza UV-žarkov ne bi bila
prekoračena, ker bi to lahko povzročilo opekline.

Lahko grem tudi v nosečnosti v solarij?
Če se vam ni treba izogibati naravnemu soncu, smete iti tudi v solarij. Odsvetujemo pa predolgo sončenje, ki bi povzročilo splošno obremenitev telesa. V dvomljivih primerih vprašajte za nasvet svojega zdravnika.

Smejo v solarij otroci in ljudje s kožo tipa I?
Otroci in ljudje s kožo tipa I reagirajo zelo občutljivo na sonce in se morajo po mnenju dermatologov odreči sončenju. Popolnoma se izogibati sončnim žarkom in solariju pa po drugi strani pomeni, da se odrečejo pomembnim pozitivnim učinkom (vitamin D3 - fotosinteza).

Na kaj je treba paziti pri sredstvih za sončenje?
Če so sredstva medicinsko oz. dermatološko preskušena, proti njim ni nobenih pomislekov. Odsvetujemo pa netestirane pilule ali kreme za sončenje. Tudi tukaj je treba v primeru dvoma poiskati nasvet zdravnika ali apotekarja.

Zakaj koža ne porjavi na vseh mestih enako?
Notranje površine rok in nog slabše porjavijo, ker vsebujejo manj celic za tvorbo pigmenta kot druga koža. Tudi obraz ne porjavi tako dobro, ker ima po naravi debelejšo roženo plast - posebej za zaščito pred žarki UV-B. Sončne pege in pigmentne lise vsebujejo posebno dosti pigmentov in postanejo zato mnogo hitreje temne kot drugi deli kože. Mesta, ki pritiskajo ob podlago, so slabše prekrvavljena. Pomanjkanje kisika lahko povzroči zmanjšano obarvanost melaninskega pigmenta. Za porjavelost brez lis so torej primerna posebna ležišča za sončenje z ergonomsko oblikovano ležalno površino.

Kaj storiti, če se kljub vsemu pojavijo opekline?
Pri lažjih opeklinah je najboljše počakati, da minejo. To pomeni: za nekaj dni prekinemo sončenje, kožo negujemo z vlažilnimi sredstvi in mnogo pijemo. Če so opekline hude, gremo k zdravniku ali poiščemo nasvet v lekarni.

Kako dolgo drži rjava barva?
Približno dva do štiri tedne po zadnjem sončenju. Zaradi naravnega obnavljanja kože zgornje celice nenehno odmirajo in se gulijo. Po kakih 28 dneh se koža obnovi. Z ustrezno nego - s specialno solarno kozmetiko - se lahko porjavelost kože dalj časa ohrani.

Kako lahko podaljšamo dopustniško porjavelost?
Enkrat do dvakrat na teden lahko obiščete solarij. Nekaj minut sončenja že popolnoma zadošča, da ohranite svojo dopustniško porjavelost.
 
Sončna svetloba in porjavelost.

Sončna svetloba.
Sončna svetloba je energija, ki jo oddajajo žarki različnih valovnih dolžin. Pri tem razlikujemo ultravijolične žarke (UV svetloba), vidno svetlobo in tople infrardeče žarke (IR svetloba).
UV svetlobo delimo na žarke UV-A, UV-B in UV-C. Nevarne UV-C žarke vsrka atmosfera in ne dosežejo površine Zemlje. Sestava in moč žarkov UV-A in UV-B nista vedno enaki in sta odvisni na primer od dnevnega in letnega časa, onesnaženosti zraka, zemljepisne širine in jakosti odboja (voda, sneg itd.).

Porjavelost.
Porjavelost v osnovi ni nič drugega kot obramba telesa pred sončnimi žarki. Žarki UV-B spodbudijo posebne površinske celice v koži (melanocite), da močneje tvorijo bele melaninske pigmente. Ti na poti v zgornje sloje kože porjavijo zaradi žarkov UV-A in kisika v krvi (indirektna pigmentacija). Če je koža že pigmentirana, le ta takoj porjavi zaradi UV-A žarkov (direktna pigmentacija).

Pri zaščiti pred soncem imajo nadaljnjo vlogo UV-B žarki. Povzročajo nastajanje t.i. "svetlobnih žuljev", zadebelin na koži. Če sta oba ukrepa za zaščito pred soncem (pigmentacija in svetlobni žulji) optimalno izpolnjena, se lahko doseže tudi do 40-kratna zaščita pred soncem. Pri umetnem sončenju v solariju potekajo enaki procesi kot pri naravnem sončenju. Sončenje v solariju je torej dobra priprava za dopust na sončnih poljanah ali v gorah.

Letni koledar solarija.
Solarij spomladi:
- pripravlja kožo na poletje

Solarij poleti:
- pripravlja na dopust
- obljublja "dopust doma"
- porjavi kožo brez poletne vročine

Solarij jeseni:
- podaljšuje poletje
- daje dobro formo za zimo

Solarij pozimi:
- izboljšuje razpoloženje
- povzroča dinamično in aktivno izžarevanje

Navodila za sončenje.
Pomembni napotki:
V solariju se sončimo največ enkrat dnevno, v prvih 2-3 tednih pa največ 10krat. Dosežena barva kože se obdrži z 1-2 kratnim sončenjem na teden.

Pred sončenjem določimo svoj tip kože in določimo čas trajanja sončenja, ki varira od 5 minut za bledo-beli tip kože do 25 minut za zelo temni tip kože.

Pred sončenjem se slecite, odstranite vso kozmetiko in nakit. Vlezite se v solarij na hrbet in zaprite pokrov.

Pri sončenju imejte zaprte oči, zaščitite si jih z zaščitnimi očali.

Ko s sončenjem končate prosimo, da ležišče poškropite s priloženim dezinficirnim sredstvom in ga do suhega obrišete s papirno brisačo.

Priporočamo, da si telo po sončenju namažete z vlažilnimi kremami. Uporaba krem z zaščitnimi faktorji pred sončenjem ni potrebna, ker ima solarij vgrajene zaščitne filtre, ki varujejo pred nevarnim sevanjem.

MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA, DA PREKOMERNO IZPOSTAVLJANJE UV ŽARKOM LAHKO ŠKODUJE ZDRAVJU.